Skozi stoletja
Začetki župnije Slovenska Bistrica segajo v čas intenzivnejše srednjeveške kolonizacije in razvoja cerkvene organizacije med Pohorjem in Dravskim poljem. Sprva je bila del obsežne slivniške pražupnije, iz katere se je kot vikariat izločila pred letom 1249, ko je bila slivniška župnija inkorporirana ženskemu dominikanskemu samostanu v Studenicah. Že v listini iz leta 1249 se med njenimi vikariati omenja tudi Slovenska Bistrica, kjer je najpozneje v prvi polovici 13. stoletja stala cerkev sv. Jerneja.
Razvoj cerkve je bil tesno povezan z nastankom in razvojem trga oziroma poznejšega mesta Slovenska Bistrica, ki se v virih prvič omenja leta 1227. Ugodna prometna lega in gospodarski razvoj območja sta prispevala k hitri rasti naselbine in pomenu cerkve sv. Jerneja. Leta 1252 se v virih že omenja bistriški župnik Henrik (Henricus de Vistriz), kar kaže, da je cerkev do tedaj že postala sedež pomembnega vikariata oziroma mlade župnije. V drugi polovici 13. ali začetku 14. stoletja je vikariat prerasel v samostojno župnijo.
Župnija je sprva pripadala oglejskemu patriarhatu, po njegovi ukinitvi leta 1751 goriški nadškofiji, od leta 1787 dalje pa lavantinski škofiji, katere sedež je bil leta 1859 prenesen v Maribor. Danes sodi pod Nadškofijo Maribor.
V župniji so v 17. in 18. stoletju delovali minoriti, ki jih je bistriški magistrat leta 1629 naselil ob cerkvi Žalostne Matere Božje. Minoritski samostan je pomembno zaznamoval versko, kulturno in zdravstveno življenje mesta vse do ukinitve leta 1786 v času jožefinskih reform.
Posebno mesto v zgodovini župnije imajo tudi Sestre Frančiškanke Brezmadežnega spočetja, ki so leta 1923 prišle v Slovensko Bistrico in dobile prostore v nekdanjem minoritskem samostanu. Leta 1928 so ustanovile jugoslovansko provinco, sedež province pa je od leta 1929 v Slovenski Bistrici. Med obema vojnama so vodile sirotišnico za približno 70 otrok ter pomembno prispevale k socialnemu in vzgojnemu delu. Po drugi svetovni vojni so bile pregnane iz javnih ustanov, vendar so skupnost ohranile. Leta 1970 so v Slovenski Bistrici zgradile redovno hišo, kjer je danes sedež slovenskega vikariata, skupnost pa ostaja pomembno vključena v pastoralno življenje mesta.