Župnija Slovenska Bistrica

O župniji

O župniji Slovenska Bistrica

Župnija sv. Jerneja apostola Slovenska Bistrica združuje verno občestvo v župnijski cerkvi in štirih podružnicah. V molitvi, bogoslužju in dejavnem služenju želimo biti odprt dom za vse, ki iščejo Boga.

Dobrodošli v našem župnijskem domu. Skupaj želimo živeti vero, si stati ob strani in odkrivati lepoto Božje bližine. Vabljeni, da se nam pridružite pri mašah, skupinah in dogodkih skozi leto.

Slovenska Bistrica in župnijska cerkev sv. Jerneja okrog leta 1845, upodobljena v Lamplovi suiti.
Slovenska Bistrica in župnijska cerkev sv. Jerneja okrog leta 1845.

Zgodovina župnije

Skozi stoletja v Slovenski Bistrici

Začetki cerkve sv. Jerneja segajo v 13. stoletje, ko se je Slovenska Bistrica iz slivniške pražupnije postopno izoblikovala v samostojno župnijo. Skozi minorite, jožefinske reforme in prihod Sester Frančiškank je do danes ohranila živo verno občestvo.

Več o zgodovini

Usmeritev župnije

Kdo smo in kam smo namenjeni

Naša župnija sv. Jerneja apostola živi vero v skupnosti — v rednem bogoslužju, prejemanju zakramentov in v drobnih, vsakdanjih korakih dejavne ljubezni do bližnjega. Verujemo, da vera ni zgolj zasebna stvar, temveč utripa v skupnem zboru, pri družini, v vrtcu, šoli in pri delu.

V duhu pastoralnih usmeritev nadškofije si prizadevamo, da bi vsak — od otroka pri veroučni klopi do bolnika ob koncu življenja — našel svoje mesto v Cerkvi. Posebno pozornost namenjamo družinam, mladim in tistim, ki so na različne načine na obrobju.

Naša pot je preprosta: poslušamo Božjo besedo, jo praznujemo v evharistiji in skušamo zanjo pričevati v vsakdanjem življenju.

“Evharistija je avtocesta v nebesa.”
sv. Karel Akutis

Trije stebri

Trije stebri župnijskega življenja

  • Bogoslužje

    Sveta maša, zakramenti in molitev — viri, iz katerih župnija živi.

  • Oznanjevanje

    Verouk, kateheza odraslih in priprava na zakramente za vse rodove.

  • Diakonija

    Karitas, obisk bolnikov in skrb za tiste, ki potrebujejo bližino.

Župnik in sodelavci

Za naše občestvo skrbijo

Za pastoralno in upravno življenje župnije skrbi župnik skupaj s sodelavci. Z veseljem vam bomo na voljo za pogovor, vprašanja ali pomoč.

Pri pastoralnih in gospodarskih dejavnostih jim pomagata tudi:

Podružnice

Kraji vere v naši župniji

Poleg župnijske cerkve se v naši župniji nahajajo štiri podružnice — kraji, kjer se zbiramo v molitvi in pri daritvi svete maše, Bogu v čast in nam v blagoslov.

  1. Cerkev Marije sedem žalosti

    01 · Podružnica

    Cerkev Marije sedem žalosti

    Kraj
    Pri južnih mestnih vratih ob stolpu mestnega obzidja, Slovenska Bistrica
    Zavetnik
    Marija sedem žalosti — god 15. septembra

    Mestna Marijina cerkev se v virih prvič omenja leta 1379 kot kapela ob mestnem obzidju. Jedro gotske cerkve izvira iz 15. stoletja in je bilo prvič prezidano v 16. stoletju. Leta 1629 so jo prevzeli minoriti in ob njej postavili samostan; v drugi polovici 17. stoletja so jo s podporo graške veje reda temeljito prezidali. Ohranjeni so del križnorebrasto obokanega prezbiterija, kamniti šilasto sklenjeni portal in zvonik z dvodelnim oknom s krogovičjem. Notranjost je svetla in prostorna, z lesenim pevskim korom s konca 17. stoletja. Freska na slavoločni steni prikazuje Poveličanje sv. Frančiška Asiškega, klasicistični Marijin oltar pa izvira iz župnijske cerkve sv. Jerneja in je bil leta 1947 prirejen za sedanje mesto. Dvanajst kipov s preloma 17. in 18. stoletja pripisujejo mariborski delavnici Franca Krištofa Reissa.

  2. Cerkev sv. Jožefa

    02 · Podružnica

    Cerkev sv. Jožefa

    Kraj
    Jožefov hrib nad Slovensko Bistrico
    Zavetnik
    Sv. Jožef, ženin Device Marije — god 19. marca

    Cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu nad Slovensko Bistrico. Zemljišče je leta 1744 odkupil kaplan Maks Lederer, gradnjo pa je vodil ugledni mariborski stavbenik Jožef Hoffer (okoli 1700–1762). Cerkev je bila v glavnem dokončana leta 1757, oba zvonika pa sta bila dograjena leta 1812; pri gradnji so darovali tudi romarji. Velik del baročne opreme je ohranjen v izvirni podobi. Veliki oltar (okoli 1756) izhaja iz delavnice Jožefa Strauba in ga je dokončal Filip Jakob Straub; oltarna slika Smrt sv. Jožefa se pripisuje Valentinu Metzingerju (1699–1759). Štirje stranski oltarji (1769–1774) izhajajo iz delavnice kiparja Jana Georga Mersija, freske v prezbiteriju (1892) pa je naslikal cerkveni slikar Franc Gornik s prizori iz življenja sv. Jožefa. Cerkev je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

  3. Cerkev sv. Marjete

    03 · Podružnica

    Cerkev sv. Marjete

    Kraj
    Ritoznoj nad vinogradi v okolici Slovenske Bistrice
    Zavetnik
    Sv. Marjeta Antiohijska, devica in mučenka, zavetnica porodnic in kmetov — god 20. julija

    Cerkev sv. Marjete v Ritoznoju se v virih prvič omenja leta 1542, njen gotski izvor pa še danes razkriva osmerokotni zvonik. V baroku so stavbo dvignili in notranjost obokali, leta 1742 jo poslikali s freskami, leta 1930 pa stene v ladji marmorirali in starejše freske deloma preslikali. Mogočna cerkev s preprosto zunanjostjo skriva visoko in svetlo ladjo, baročni pevski kor z valovito ograjo ter rokokojsko okrašene orgle, ki jih je leta 1766 izdelal mariborski orglar Simon Otoničer (1730–1784). Bogat poslikovni program je tesno povezan s poljedelstvom in vinogradništvom: prizor spreobrnjenja sv. Pavla, mučeništvo sv. Janeza Nepomuka, oltarna slika sv. Marjete z idealizirano upodobitvijo cerkve, kronanje Device Marije ter stranski oltarji s sv. Antonom Puščavnikom in sv. Jurijem v družbi sv. Martina, Urbana, Notburge in Uršule. Posebej dragocena je oljna slika Matere Božje dobrega sveta baročnega slikarja Antona Jožefa Lerchingerja (ok. 1720 – po 1787).

  4. Cerkev sv. Roka

    04 · Podružnica

    Cerkev sv. Roka

    Kraj
    Kovača vas, podružnica župnije Slovenska Bistrica
    Zavetnik
    Sv. Rok, zavetnik proti kužnim boleznim in priprošnjik za bolnike z bolečinami v nogah — god 16. avgusta

    Cerkev sv. Roka v Kovači vasi je leta 1922 kot zasebno kapelo zgradil domačin Franc Juhart v zahvalo sv. Roku za ozdravitev svojih nog. Leta 1935 jo je ob prodaji posestva odkupil župnik Ivan Šolinc, leta 1957 pa je dobila status podružnične cerkve; Občina Slovenska Bistrica jo je razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Načrte je pripravil mariborski arhitekt Max Czeikey (1879–1945) češko-nemškega rodu in v skromnih merah povezal različne zgodovinske sloge v kakovostno arhitekturo, ki se odlikuje na svoji vzpetini. Edini leseni krilni oltar je delo plodovitega mariborskega kiparja Ivana Sojča (1879–1951): osrednji relief upodablja sv. Roka, ob straneh pa stojita sv. Frančišek Borgia in sv. Katarina Aleksandrijska — zavetnika zakoncev Franca in Katarine Juhart.