O župniji
O župniji Slovenska Bistrica
Župnija sv. Jerneja apostola Slovenska Bistrica združuje verno občestvo v župnijski cerkvi in štirih podružnicah. V molitvi, bogoslužju in dejavnem služenju želimo biti odprt dom za vse, ki iščejo Boga.
Dobrodošli v našem župnijskem domu. Skupaj želimo živeti vero, si stati ob strani in odkrivati lepoto Božje bližine. Vabljeni, da se nam pridružite pri mašah, skupinah in dogodkih skozi leto.
Zgodovina župnije
Skozi stoletja v Slovenski Bistrici
Začetki cerkve sv. Jerneja segajo v 13. stoletje, ko se je Slovenska Bistrica iz slivniške pražupnije postopno izoblikovala v samostojno župnijo. Skozi minorite, jožefinske reforme in prihod Sester Frančiškank je do danes ohranila živo verno občestvo.
Več o zgodovini
Usmeritev župnije
Kdo smo in kam smo namenjeni
Naša župnija sv. Jerneja apostola živi vero v skupnosti — v rednem bogoslužju, prejemanju zakramentov in v drobnih, vsakdanjih korakih dejavne ljubezni do bližnjega. Verujemo, da vera ni zgolj zasebna stvar, temveč utripa v skupnem zboru, pri družini, v vrtcu, šoli in pri delu.
V duhu pastoralnih usmeritev nadškofije si prizadevamo, da bi vsak — od otroka pri veroučni klopi do bolnika ob koncu življenja — našel svoje mesto v Cerkvi. Posebno pozornost namenjamo družinam, mladim in tistim, ki so na različne načine na obrobju.
Naša pot je preprosta: poslušamo Božjo besedo, jo praznujemo v evharistiji in skušamo zanjo pričevati v vsakdanjem življenju.
“Evharistija je avtocesta v nebesa.”
Trije stebri
Trije stebri župnijskega življenja
-
Bogoslužje
Sveta maša, zakramenti in molitev — viri, iz katerih župnija živi.
-
Oznanjevanje
Verouk, kateheza odraslih in priprava na zakramente za vse rodove.
-
Diakonija
Karitas, obisk bolnikov in skrb za tiste, ki potrebujejo bližino.
Župnik in sodelavci
Za naše občestvo skrbijo
Za pastoralno in upravno življenje župnije skrbi župnik skupaj s sodelavci. Z veseljem vam bomo na voljo za pogovor, vprašanja ali pomoč.
-
Jani Družovec
Župnik
- Telefon
- 041 289 666
- E-pošta
- jani.druzovec@gmail.com
-
Helena Žnidarič
Pastoralna asistentka in katehistinja
- Telefon
- 059 036 196
-
Ksenija Mlekuž
Tajnica Župnijskega pastoralnega sveta
- Telefon
- 041 215 659
Pri pastoralnih in gospodarskih dejavnostih jim pomagata tudi:
Predstavitev cerkva
Naše cerkve
Župnija obsega župnijsko cerkev sv. Jerneja apostola v Slovenski Bistrici in štiri podružnične cerkve, ki vsaka po svoje pričajo o globoki veri naših prednikov.
Župnijska cerkev
Naš skupni dom
Župnijska cerkev sv. Jerneja apostola
- Kraj
- Trg Alfonza Šarha 6, 2310 Slovenska Bistrica
- Zavetnik
- Sv. Jernej apostol — god 24. avgusta
Cerkev sv. Jerneja se v virih prvič omenja v prvi polovici 13. stoletja, sprva kot podružnica velike slivniške župnije. Današnjo baročno podobo je dobila v času župnika Jožefa Gašperja Zamlike (1710–1750): prezbiterij so postavili do leta 1722, prenovljeno cerkev s sedmimi oltarji pa posvetili leta 1730. Zvonik je leta 1904 dobil neorenesančno pročelje arhitekta Hansa Pascherja. Notranjost krasijo freske Filipa Karla Laubmanna (1738) in Antona Jožefa Lerchingerja (1760), klasicistični veliki oltar Jožefa Holzingerja (1787) z monumentalno sliko sv. Jerneja Kremser-Schmidta (1782) ter orgle Andreasa Schwarza iz leta 1715. Velja za enega najpomembnejših spomenikov štajerskega baroka.
Podružnice
Kraji vere v naši župniji
Poleg župnijske cerkve se v naši župniji nahajajo štiri podružnice — kraji, kjer se zbiramo v molitvi in pri daritvi svete maše, Bogu v čast in nam v blagoslov.
-
01 · Podružnica
Cerkev Marije sedem žalosti
- Kraj
- Pri južnih mestnih vratih ob stolpu mestnega obzidja, Slovenska Bistrica
- Zavetnik
- Marija sedem žalosti — god 15. septembra
Mestna Marijina cerkev se v virih prvič omenja leta 1379 kot kapela ob mestnem obzidju. Jedro gotske cerkve izvira iz 15. stoletja in je bilo prvič prezidano v 16. stoletju. Leta 1629 so jo prevzeli minoriti in ob njej postavili samostan; v drugi polovici 17. stoletja so jo s podporo graške veje reda temeljito prezidali. Ohranjeni so del križnorebrasto obokanega prezbiterija, kamniti šilasto sklenjeni portal in zvonik z dvodelnim oknom s krogovičjem. Notranjost je svetla in prostorna, z lesenim pevskim korom s konca 17. stoletja. Freska na slavoločni steni prikazuje Poveličanje sv. Frančiška Asiškega, klasicistični Marijin oltar pa izvira iz župnijske cerkve sv. Jerneja in je bil leta 1947 prirejen za sedanje mesto. Dvanajst kipov s preloma 17. in 18. stoletja pripisujejo mariborski delavnici Franca Krištofa Reissa.
-
02 · Podružnica
Cerkev sv. Jožefa
- Kraj
- Jožefov hrib nad Slovensko Bistrico
- Zavetnik
- Sv. Jožef, ženin Device Marije — god 19. marca
Cerkev sv. Jožefa stoji na Jožefovem hribu nad Slovensko Bistrico. Zemljišče je leta 1744 odkupil kaplan Maks Lederer, gradnjo pa je vodil ugledni mariborski stavbenik Jožef Hoffer (okoli 1700–1762). Cerkev je bila v glavnem dokončana leta 1757, oba zvonika pa sta bila dograjena leta 1812; pri gradnji so darovali tudi romarji. Velik del baročne opreme je ohranjen v izvirni podobi. Veliki oltar (okoli 1756) izhaja iz delavnice Jožefa Strauba in ga je dokončal Filip Jakob Straub; oltarna slika Smrt sv. Jožefa se pripisuje Valentinu Metzingerju (1699–1759). Štirje stranski oltarji (1769–1774) izhajajo iz delavnice kiparja Jana Georga Mersija, freske v prezbiteriju (1892) pa je naslikal cerkveni slikar Franc Gornik s prizori iz življenja sv. Jožefa. Cerkev je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
-
03 · Podružnica
Cerkev sv. Marjete
- Kraj
- Ritoznoj nad vinogradi v okolici Slovenske Bistrice
- Zavetnik
- Sv. Marjeta Antiohijska, devica in mučenka, zavetnica porodnic in kmetov — god 20. julija
Cerkev sv. Marjete v Ritoznoju se v virih prvič omenja leta 1542, njen gotski izvor pa še danes razkriva osmerokotni zvonik. V baroku so stavbo dvignili in notranjost obokali, leta 1742 jo poslikali s freskami, leta 1930 pa stene v ladji marmorirali in starejše freske deloma preslikali. Mogočna cerkev s preprosto zunanjostjo skriva visoko in svetlo ladjo, baročni pevski kor z valovito ograjo ter rokokojsko okrašene orgle, ki jih je leta 1766 izdelal mariborski orglar Simon Otoničer (1730–1784). Bogat poslikovni program je tesno povezan s poljedelstvom in vinogradništvom: prizor spreobrnjenja sv. Pavla, mučeništvo sv. Janeza Nepomuka, oltarna slika sv. Marjete z idealizirano upodobitvijo cerkve, kronanje Device Marije ter stranski oltarji s sv. Antonom Puščavnikom in sv. Jurijem v družbi sv. Martina, Urbana, Notburge in Uršule. Posebej dragocena je oljna slika Matere Božje dobrega sveta baročnega slikarja Antona Jožefa Lerchingerja (ok. 1720 – po 1787).
-
04 · Podružnica
Cerkev sv. Roka
- Kraj
- Kovača vas, podružnica župnije Slovenska Bistrica
- Zavetnik
- Sv. Rok, zavetnik proti kužnim boleznim in priprošnjik za bolnike z bolečinami v nogah — god 16. avgusta
Cerkev sv. Roka v Kovači vasi je leta 1922 kot zasebno kapelo zgradil domačin Franc Juhart v zahvalo sv. Roku za ozdravitev svojih nog. Leta 1935 jo je ob prodaji posestva odkupil župnik Ivan Šolinc, leta 1957 pa je dobila status podružnične cerkve; Občina Slovenska Bistrica jo je razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Načrte je pripravil mariborski arhitekt Max Czeikey (1879–1945) češko-nemškega rodu in v skromnih merah povezal različne zgodovinske sloge v kakovostno arhitekturo, ki se odlikuje na svoji vzpetini. Edini leseni krilni oltar je delo plodovitega mariborskega kiparja Ivana Sojča (1879–1951): osrednji relief upodablja sv. Roka, ob straneh pa stojita sv. Frančišek Borgia in sv. Katarina Aleksandrijska — zavetnika zakoncev Franca in Katarine Juhart.